V navezi na

http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/77539/unwomanly#.UVAWi2dQg_w

Pesem, ki se približuje moškemu skozi čudaške (in neženske navade ;) in ko se p, s. temu najbolj približa, zazna, da je človek. Spomnim se tudi vajine (z Lucijo) imenitne interpretacije na Vlakovni pesniško kantavtorski turneji v Celici. Se pa zdi, kot bi nadaljevala prejšnji dve (svetopisemski), ki tudi secirata spol in družbene norme in (več/manj)vrednost, ki se vleče kot jara kača iz jamske dobe naprej. Konec je izredno učinkovit. Čestitke,

Ana

Oooo ja, tale je res poslastica. Dovršena pesem. Amazing.

Ana, za predstavitev zbornika menda kuhamo tudi neke tujejezične vragolije hihihihihihi ... :))

Draga Ana, hvala za tvoje besede. S temi pesmimi sem res ponudila nekakšnega trojčka o temi in temah identitete spola.

Ana in Lucija, z lepimi spomini na natrpano Celico :), J!

"prvi dve" sta nekoliko širši, kot ozadji ... jezik je fenomenalen, ker grabi v sunkih, popušča, pa spet, zelo učinkovito . te ne spusti pred koncem, doseže njegov namen, pri obeh je tako. v tretji  je presek, tako v smislu zgostitve, kot še mnogo pogledih, čutim nekakšno izenačitev. zanimivo da na koncu vseh treh trdno stoji ženska. osvobojena, če rečemo mal na hitro. globino iskati v vseh treh je vsekakor koristnejše.

v svet  -   hoja sredine človeka   -   utrip  (srca - ne korakov)
(osvobajanje sebe medtem ko rešimo "cel svet" - podobno so holivudske ljubezenske narejene. to naj nas ne zavede. nikakor!

izvrstno branje

Jure, najlepša hvala! Se sprašujem, ja, kaj je ženska, v odnosu do moškega in sebe, ali se ženska zmore opredeliti (tudi) neodvisno od socialnega konteksta. Kako trdno naj bi stala in kje, koga naj podpira ona, kdo podpira njo, da bi bila v ravnovesju s sabo in z drugimi. Eh, zveni neživljenjsko ... ni bilo ravno tako mišljeno, ampak, kot jih včasih slišim, je že razmišljanje, sploh iz ženske glave, razumljeno kot neživljenjsko opravilo. Lp, J!