brezbrižnost
dan za dnem jih gledamo
gruče napol golih teles
s prevelikimi trebuhi
privide na blatnih ulicah
prepolnih skupnih ležiščih
izven dosega naše resničnosti
v begajočih ogljeno črnih očeh
se na črti med nebom in zemljo
razraščajo drevesa sladkih sanj
dan za dnem jih gledamo
ne da bi zares mislili nanje
ne da bi zares hoteli vedeti
kako čutijo preden zaspijo
prezremo valovanje žitnih polj
in ob srečanjih s seboj
brezbrižnosti poiščemo drugo ime
Zelo angažirano, s primerne distance, surovo hladno, kot čas, ki to proizvaja, a vseeno nekoliko (pre)daleč (za moj okus) in razmisliti bi še veljalo o naslovu.
Vem. Hudič je najti pravo mero. Biti noter (angažiran) in hkrati zunaj, kot "neodvisni" opazovalec, pa še pokazati čustva in odnos.... Ja. Zahtevna naloga, takšna angažirana pesem. Ki pa to je, da ne bo dvoma. Pesem namreč.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: hanja
- 24. 03. 2013 ob 15:05
- Prebrano 924 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 217.9
- Število ocen: 5