
Nekateri se krasijo
z naslovi,
drugi menjajo obraz.
Se mažejo s krvjo,
privihani nosovi,
nikjer lastnega jaza.
Ne vidijo oblakov,
sonce jih ne obsije,
ne čutijo bližine,
so polni okov
lastne domišljije.
Ti pa si kot roža,
ki moje srce boža.
Ogledalo mojih sanj.
Veter, burja in orkan.
Vse obenem in en sam.
pesem, ki je in bo vedno aktualna!
čestitke, Klavdija :)
Lp, okto
Kakšna fajn pesmica :)
Sem si drznil par stvari spremeniti, ker bi meni tako lepše steklo (nisem tlačil v popolno stopico, le malo spreminjal besedni red in sem ter tja tudi kakšno besedo):
Krasijo se z naslovi,
zraven menjajo obraz,
mažejo s krvjo se
njih privihani nosovi,
ne obstoja njihov jaz.
Ne vidijo oblakov,
jih sonce ne obsije,
ne čutijo bližine,
okov so polni -
lastne domišljije.
Ti pa si kot roža,
ki moje srce boža.
Ogledalo mojih sanj.
Veter; burja - cel orkan!
Vse obenem in en sam.
:)
No, me veseli ... fantje!
Okto, Mensur ... hvala, prašeg tebi pa še posebej za trud,
zdaj sva dobila drugo različico, imenujva jo - moški pogled!
Krasno,
KIA ![]()
Hvala lizika
in tebi Karmen.
LP,
KIA ![]()
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Klavdija KIA Zbičajnik
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!