Tole bi prav lahko bil tudi sinopsis za filmski scenarij. Seveda (žal) za slovenski film (običajno dooooooooooolgo-žalosten), a pesem/sinopsis bi mu precej skrajšal(a) kadre. Zaradi česar film pridobi na tempu. In bi ga bilo z montažo (na koncu procesa), prav lahko spremeniti v igrivo podobje, kot je na primer skakljanje vodnih kapljic pod slapom.

:)

o Peter, hvala za super komentar
k pesmi
 res sem sem matral
 s tekočimi in preskakujočimi
slikami :)

- je pa slovenski ;) vrh dogajanja je na Savi Dolinki, pod Taležem ;)

Jure, res, prav slovensko občutje. Mogoče je pa taka naša kolektivna duševnost. Predstavljam si izvir med skalinami v soteski Pekla (blizu cankarjanskih hipotenuznih klancev). Nekdo reče ali pa pomisli: Kamen, odmakni se, in studenčnica bušne z vso močjo v sredino kadra, pravzaprav skozi zaslon po hipotenuzi. Drugi del pa je meni težak. Slovensko težak? Moč gibanja se zdaj, v mojem občutju, prenese v moč zaviranja.

Konec presega tragiko slovenske kolektivne duše:

Vstop v prostor ni mogoč čez rob,
iz središča, je.

Lp, J!

slika me je res ves čas držala s tem šentimentom. senožeti - kakšna krepost!

me veseli, da mi je uspelo pihniti v upanje. morda je spodnji del težji, ker stoji pod zgornjim. občutek teže me je samo pobožal, sicer sem delal z močjo - v tej mami ...

(stopiti času na rep

noga je do gležnjev v vodi)

Jupiter!, hvala za lep nanos v pesmi (obala)

:) lp, j