mimo prižganih luči
po stari razmajani poti
do starega gradu
kjer danes živijo le miši
pojdiva prijatelj

mimo kamnitega obzidja
po tlakovani srednjeveški ulici
do prijetne vaške krčme
kjer so nekoč popivali mornarji
pojdiva prijatelj

po ostri visokogorski travi
med borovnicami in gobami
do jase kjer nekoč poljubil sem dekle
tisto ki mi je danes žena
pojdiva prijatelj

samo pojdiva
brez razmišljanja
vstran od modernih strojev
elektrike in elektronike
v spomin na stare dobre čase
pojdiva prijatelj

nekam kjer se dotakneš trave
začutiš svež zrak
vidiš mravlje in čebele
kjer te prevzame panoramski pogled
na lepo obraslo neokrnjeno dolino
in ne moreš z klikom prestaviti pogled
pojdiva prijatelj

samo pojdiva

Miro :