v nežnem zvoku rdeče tišine
počasni koraki nemih idej
stopajo po tlakovanem srcu
vonj močnih čustev
kot najlepši cvet prepleta ulico
steklene kaplje ubija železen pogled
izza vogala prisiljeni nasmehi
popačena idila sijaja odmeva črno
nihče ne vidi odseva
v ogledalo sreče so se ujele sence
bistri potok je tekel brezčasno
in se ni zmenil za nas
bistri potok je tekel brezčasno
in se ni zmenil za nas ...
Mi smo gostje, nič proti bistremu potoku, ki že teče stoletja ...
Fina,
KIA
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej_Krusic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!