vem da se bo čulo melahonično
da me tega nisi učil
in da sem uničil vse tvoje nasvete
pridige in znanje
oprosti oče

hotel sem dati otrokom lepo prihodnost
nuditi ženi marsikaj
trudil sem se da bi imel dobro službo
vikend na planini
in vsaj prikolico na morju
oprosti oče

spomnim se kako si bil ponosen name
ko sem šel v JLA
kako si me slikal na straži
ko smo osvobajali SLOVENIJO
kako si ponosno stisnil k sebi vnuka
kako vnukico
oprosti oče

storil sem vse kar sem lahko
a ko so barabe zaprle tovarno
ko so tajkuni kradli moje žulje
ko je vlada uničila vse lepo
nas pahnila na rob revščine
nisem mogel storiti ničesar
oprosti oče

vem da se bo slišalo obrabljeno
a nisem sam in znova se borimo
ne z orožjem
niti ne v gozdovih
borimo se z besedo
z dvigovanjem glasu
in upam da uspemo
da boš znova ponosen
in s tisto prikrito solzo v očeh
oče

Miro :