Skozi gluho tišino
sem spregovorila
s krokarji,
ki so leteli
čez rosno nebo.
Niso se ustavili.
S pahljačastimi krili so
raztezali trenutek
neizrečenosti,
v počasnem ritmu
zamolklo rezali zrak
in izginili
v štrlečih krošnjah
praznine.
Rosilo je od samote,
ki je žalovala
za menoj.
Niki,
božanska slika ...
za narisat.
LN,
KIA
Hvala Kia.
Lep pozdrav,
Niki
Poslano:
04. 03. 2014 ob 10:08
Spremenjeno:
04. 03. 2014 ob 10:12
...so raztezali trenutek neizrečenosti, lepo.
mogoče: "rosilo je samoto žalujočo za menoj..."
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: NIKI
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!