In tam na koncu poln hrepenenja,
bil prvič v mojo dlan vzet,
a kot da nesmrten življenja,
s prsti je trdno objet.
Močno stiskam, oklepam pest,
režem v spomine,
in skupaj riševa po ulicah mest -
nasmeh nama ne izgine,
- črt in pik vseh rožnitih cest,
s srčnimi krogi poganjava mline,
in vsakemu riševa pravice vest,
a kar naenkrat vse mine.
Strmim v svojo prazno dlan,
iščem po pesku dveh rok,
a v srcu začutim krik 'zbran,
bolečini podoben zvok.
Ne pozabi; v srce sva izklesala,
in črke in pike spominov in mlinov čudes,
z zadnjimi srčnimi krogi obdala,
vidim te! Nasmeh iz nebes.
Pesem ima nek svoj ritem,
ki te potegne v kolesje ...
... in greš na pot ...
do nebes.
Lep pozdrav,
KIA
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Anthos
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!