Moški, ne jemljite te pesmi preveč osebno!

kavč je seveda nastavila ženska! da bomo razumeli naprej

jaz je ne ... a ne morem ostati tiho. - si sigurna da si prav štela jing-jang. da ne pišeš o ženskah. Drznil si bom, reči, da če ne potem pa vsaj o babjakih, oziroma to ne govori o moških. eno je moški, drugo je (mlakar bi znal povedat;) moški kot ga (ne) poznamo danes. moški se ne staramo. ti namignem. kar brez razlage - dejstev se mi ne da razlagat. (časa pač ni - za ženske pa je) to je prizma.

manjka mi neka večja določenost. ta skupni koš pa ni dovolj pošten - in je res ženska plat, vse to. kar piše pesem. - lahko se izmuzneš pa na koncu , namesto da se še globje starajo, ponudiš zorenje.

nisem jaz kriv, če mislite, da je vsak moški moški. Kaj visi ali manjka med nogami nima veze - seveda! da ne bo pomote, govorimo čisto, (s)polno.

ugovarjam, pesem ki se napaja iz vzorov in nazorov omejenega časa. ta predsodek drži, le situacija ne sme bit galaktična, bolj zemeljska, bolj tumpasta, bolj podobna današnjim ljudem - ki pa so že invalidi, kar se tiče stopiti v svoj pol.

no jaz tu sem. pa ne zase, kar tako (to je mimo, o takih pišeš?) - zastopam jing in jang - ker će bomo še to skuzlali, se ne bo dalo niti pogovarjat več.

svet je že tako v črevih

:)

za eteričen preblisk. Pesmi nekaj manjka, oziroma ima nečesa zelo preveč. no, saj

pesem sploh ni slaba, le to staranje je verjetno posiljen naslov, (ker ženskam tako paše - bi bil lahko podnaslov;)

kdo je odstopil mesto boljši polovici - tudi tukaj bi moral izdati popravljeno verzijo biblije, da bi vedeli, videli, najprej se vidi, potem se joka! - ne morem vsega razložit, ker ni na meni ;)

lp

Ruj!

Vse si povedal.

Lp,

deborah.

Ženske, ne jemljite te pesmi preveč osebno!

kako prefrigana pesem.

bravo - spomni me na igrico: najdi par, ali memory, ali kako že.

lp

/moški se ne staramo. ti namignem. kar brez razlage/

No, lepo prosim, tole je pa ... Bolje, da je brez razlage. :) Seveda se staramo vsi. :)

Deborah, čestitam za provokativnost! :) Ha, ha.

Pozdravček, Beatrice

Duhovita pesem, da jo je veselje prebrati, ironična in tudi samokritična, a seveda bi ji spremenila naslov - nimam idej, le da se mi ta zdi nekako preveč zlajnan za tako svežo pesem.

Premisli,

lp, Ana

Deborah, ... je res ali ne...,  nije bitno, kako za koga... ali pjesma je lijepa, originalna i lijepo se čita. Jako mi se sviđa  način kako si ju provukla kroz poetične oči. Čestitam!

lp, vida

Beatrice, pardon ... se sliši arogantno a ne? (naj dodam, da je šel komentar na prvotno pesem, ki ji je manjkala cela polovica >bistveni del za ravnotežje pesmi< - le figurico črnobelega kroga sem želel videti tako kot je - zdaj tam bingljam, pa ni problema, ker nisem med bučami)

predvsem sem bil poklican med medplanetarne in medzvezdne note, ki jih je pesem ubrala - na zemlji je preprosto: gnoj rabiš, pa je, če imaš kej v rokah

staraš se v kolikor telesa ne menjaš za življenje. Tu je pika. pika pikica.  utelešenost je ženski nazor biti, moški je prazen, foton - če pa si drznemo cel pol vzeti v svoj spol (materializiran ud) in da se s tem pogojujemo ... potem žal staramo sebe in še marsikaj okoli lahko veni, da ustreže.

brez skrbi da ne bi ostala suha po moji razlagi.

telo je medij, spol je energija, zakaj eter moti? uporaba energije ali pokorščina ...

kakšne barve je siva pločevina. če nanjo posvetimo z oranžno svetlobo? pisati sem moral kot je. tam nimam luknje za svojega.

pardon Deborah - moral sem odgovoriti - zdaj pa dost, da bo kdo res kaj o pesmi preblisknil,

lp

Ruj, ti si filozof, jaz pa gledam na stvari z medicinskega vidika. :) Človek je pač ujet v svojem telesu, če to hoče ali pa ne. Žal. Če boš kdaj komuniciral z umirajočimi (tudi moškimi!), boš to ugotovil. In tudi, da je najglobje bistvo človeka brezspolno.

Glede prebliskov o pesmi pa, vsaka pesem, ki sproži polemiko, je interesantna, zadane človeka. :)

Pozdravček, Beatrice

še vsakega svojega sem sam položil v zemljo še en - pa bo komplet - edini ostanem - s takimi se ne bomo merili. Prav! - medicina gor dol. to so le dohtarske vezi do življenja, ujetost, ki jo omenjaš - vidim, kako jasno stoji na tvojem mestu - zaključila si žal. res žal, da misliš, da mislimo, da smo ujeti.

ko boš prišla k meni za šank in naročila deci belega, ti ga bom postregel v kozarcu, ne zlil po šanku.

ujeti smo v vse prej kot telo - TELO SO NAŠA VRATA: EDINA: svet pa je poln vrat - to je finta - še misliš, da nisi v matrici.

sicer pa je tako: medicina dela bolezen! telo je aparat, ki mu niti medicina ne more nič. njihove aparaturce merijo in zaznavajo vrednosti, ki so jih sami lovili.

tale medicina, (travmo izvzemam - ta je dober mehanik) ki se jo gremo na zahodu - lepo prosim, rečimo tako kot je, zanimanja za migetajoče celice, le to: intriga - potem pa mikroskopi, pa vse pa kar doktorji, pa bele halje. pa smo mislili, da sem jaz aroganten a ne.

nisem filozof! kot prostovoljec v domu starejših v olmu v Kopru sem najraje na demenci. tam je življenje. ljudje pa jokajo, pa kisli obrazi ... lej, ker na Jupitru ne moreš sadit travce, sem tole varjanto na zemlji kar malo vzljubil - imam tudi ženski vzgon - vidiš.

ampak tukaj trgam rožice, ki jih sam potem v telo za življenje nosim.

poznaš konec kukavičjega gnezda. Kaj naredi chief?

govoril sem ravno o sredini - o brezspolnem, da je človeku šele podobno bitje - zafrustrirane ujeteže z opletajočimi curakli in drugimi skritimi,  puščam med sabo. imam boljšo družbo. bitja.

lp - pa še enkrat nisem filozof - jaz sem preprosto neposreden. nič nisem. lej diploma iz moje stroke je papir. danes mladci z njim mahajo namesto, da bi znali kolesca, ki premikajo um uskladiti s tistimi, ki odpirajo usta.

ta svet robotov mi pa ja ne boš metala naprej, v smislu - poglej jih, kako dobro delajo

en samomor je bil dovolj!

lp Beatrice. najdi pihalca (ti želim)

všeč mi je ...

lp

Ana, naslov sem spremenila. Ni nič posebnega, je pa drugačen.

Lp,

deborah.

Ruj, najprej moje sožalje. To so velike preizkušnje. Sicer pa zanimivo razmišljanje! :) Še vedno mislim, da si filozof, to je lahko oznaka, ne samo poklic. :) Se strinjam s tem, da so telo naša edina vrata v svet in se ne strinjam glede medicine. Še kot majhni punčki se mi je zgodilo, da nisem mogla poklicati pomoči, čeprav sem znala vse številke (tudi starševske) na pamet (dobro, da sem se spomnila na ta dogodek, iz njega lahko zraste pesem). Roka me ni ubogala, nisem mogla. Takrat sem prvič dojela pomen telesa in njegove nepokornosti. Grozljivo je. Te grozljivosti ne znam opisati in primerno poudariti. Tu zmanjka besed. To je izkušnja, tako jaz vidim svet, ne glede na osvoboditev od pranja možganov oz. razbiti umivalnik v Letu nad k g. /zafrustrirane ujeteže s surakli in drugim puščam med sabo. imam boljšo družbo/ V tem se skriva izogibanje, pozabljenje, odmik, strah. Zakaj ne ukvarjati se točno s temi? S tistimi, ki so drugačni, moralno: s tistimi, ki te potrebujejo. Če zares ljubiš ljudi (v kar glede na to, da delaš v domu, verjamem), tega o boljši družbi ne moreš reči - človeka ljubiti ne glede na njegovo pobruhanost, pijanost, duševno pohabljenost, nezmožnost ... Kot praviš, tudi dementnost. In še glede pihalca (beseda pomeni npr. klarinetista), verjetno misliš steklopiharja? Steklopihar nastopa v vlogi mojega oddaljenega očeta.

Ruj, Beatrice, vida in lizika, hvala za komentarje. To pesem sem z užitkom napisala

(ruj, prej in potem! )!

Lp vsem,

deborah.

hvala Beatriče - ker si postavila moj žar tja kamor paše. tvoje zadnje vrstice komentarja so, in mene, zadele v center. Vsekakor sem govoril prehitro, površno, in na kraju zelo neprimerno. imaš prav. da imam ljudi rad - o tem ne bi "zafilozofiral" na kakšen način in zakaj, je pa res - in morda sem ravno iz te izčrpanosti prenaglo stavek zapakiral v nefer, v ne celoto mojega odnosa do ljudi. seveda jih gledam skozi oči in tam padem. večkrat kot oni sami. pomoč, ki jo omenjaš, podpora, razumevanje ... te stvari so pri meni edine za katere se trudim goniti telo po zemlji, pa še ena reč je ;) - včasih je težko sprejemati rezultate - morda zato ker se mi le zdi? ne. morda vidim samo jaz? morda. pa kaj, kar vidim ne morem zanemariti. nikakor in nikoli.

vedno sem imel težavo - kako sprejeti sožalje - človek reče hvala ? - ni lahko - sploh reči - pa lej: a jih ne vidiš tu not, pa debelo odpreš oči, pa jim ušesa pritisneš na srce, pa ... te še skušajo tolažiti. no takrat pride do obrata - kdo je potreben tolažbe.

nisem želel reči, da zdravniki ne znajo pomagat - si pa upam govoriti na glas: da so sami osupli, ko vidijo kaj je dejanska pomoč. Dr. Radovan Starc bi bil naslov za pogovor o medicini - sploh glede novih ugotovitev frekvenčnih nihanj v možganih in srcu, kot velikima organoma vzajemnosti. On ti bo znal reči: lejte gospa, medicina tukaj nima kaj, lahko vam  le ubijemo otroka - lahko pa vam dam naslov nekoga, ki bo zrihtal, pardon vesolje bo, zrihtalo.

medicina je isto kot gradbeništvo. no arhitektura življenja pa je nekaj drugega.

sposobnosti, ki jih nosi že samo telo so tiste, ki so nas pripeljale do jacuzija ne medicina, ta dela konfort, utaplja telo v človečanskih veseloigrah. nič kaj častno, enkrat ko pogledaš ven iz bolnice. - stvari kot so - in ne! kot so nas učili in kot bi morale biti. na tem mestu tudi razvoj na vseh nivojih zaškripa v človeku. ta škripne. pa ni tako. noben nikoli ne umre. telo preneha dajati osnovni pretok sile či, ugasne, mi gremo kamor izriše seštevek naše vesti, etike, samosvojosti in vsega mišljenja. pa ne se bat, pekla ni. je kar tule.

ups - nisem želel ciljati tja kamor sem zadel. glede steklopihalca. tudi on je imel svojega, tudi on. na dvorišču ti verjetno raste kak primeren. narava ima usta - le človek je ta, ki z njimi samo govori, je, in se malo ljubčka, ker se zaljubi, da spozna vrline v sebi, ki jih vidi v drugih. ko to stanje prebolimo - se začne soočanje z ljubeznijo. tudi spomin ni le zapis preteklosti - medij je - le vstop zahteva eterično telo iz gole ljubezni - komunikacija se odpre na vseh straneh. potem se človek po glavi udari. življenje bi si vzel - a zdaj, ko veš, da to pač ni možno (nikjer in nikdar) se sprijazniš, da bo res treba zavihat rokave.

kramp ima 5 dag v primerjavi z resnicami, če smo jih sposobni brati - in ne preskočiti nazaj v lobanju, kjer lepo odmeva - pa ta samo buči, nekaj.

zašel sem, ampak saj nisem imel cilja, v bistvu imam do postelje 5 korakov, in to ni problem :)

še enkrat pa naj potrdim, da sprejemam vse življenje. (z redkimi karakternimi posebnostmi in osebnostmi - a to so le flike na telesu nekega življenja, v nekem času, na neki Zemlji, bogu za nogu ...)

če se ne bi držali za svoje žleze, bi bil lahko vsak z vsakim, ker karakter odpade, vsaj ego, tam pa se že diha zrak in ne svinec.

lp

Deborah - hvala za razumevanje, prenašanje in posebej za pomežik. evo . uživat je tko fajn, a ne ;) lp tudi tebi

Zdaj pa res, oprosti, Deborah, ker ti bremeniva komentarje. :) Bom čim krajša.

Ruj, glede sožalij in tolažb: vedno je bolje ena preveč kot ena premalo. Glede dr. Starca, zagotovo je odličen zdravnik, kar pa še ne pomeni, da držijo tudi vse njegove domneve o bioenergijah. Mislim, da je med zdravniki verjetno enak odstotek devianc kot med vsemi ostalimi ljudmi. Sem premlada, da bi jih razumela. Enako velja za sile či, pekel (zelo podobno mnenje kot je tvoje sem zapisala v pesmi Na izbiro? - "pekel je kot razum, le ena možna nastavitev človeka"), bogove in podobne zame traparije. Ni me strah pekla (pekel je psihiatrija), ampak tega, da ne gremo nikamor - življenje je eno samo trošenje, (kot sem tudi že napisala v Želiva živeti), človek nujno (sili v in) hlepi po namenu in smislu. Po kontinuiteti. Tudi v čisto erotičnem smislu. Glede medicine-gradbeništva: Kaj niso umetne oploditve in odločitve na podlagi prenatalne diagnostike po svoje že arhitektura? In nazadnje še glede karakternih posebnost: lepo si rekel flike, to so brazgotine, lahko so zoprne, ampak brez masaže se same ne odstranijo.

Lahkonoč, Beatrice

http://www.youtube.com/watch?v=IGAVwQAmAHs

 Lp, Marko

Ruj in Beatrice, nikakor mi ne bremenita komentarjev, nasprotno! Prav zanimiva razprava se je razpletla.

Marko, tebi pa hvala za video!

Vsem prijetno noč,

deborah.

:) ja. hvala - ni bila preveč.

Starca sem omenil, ker je prerasel domneve in na UKC se trenutno izvaja daljši eksperiment. Je vrhunski kardiolog, a ima omejitve z znanjem, ki ga uporablja in mu je dobro služilo, dokler se ni razpon odprl. ne gre za domneve - ker ljudje delujejo na dokaze, jih ravno zdaj s tem eksperimentom zbira. Knjiga, ki jo je že izdal pa ima res naslov Zdravljenje z bioenergijo. O tem nebi - da ne bo podobno kot s haikujem, jogo in podobnimi stvarmi, ki jih uvozimo brez lastnega duha.

ja - gre za programe, ki nam jih naložijo - za to nismo krivi, smo pa, če jih kot odrasli ne poskušamo popraviti. Zelo smo odgovorni za vsa naša početja. v katerm bobnu smo, to moramo vedeti. masaža ja ;)

glede arhitekture bi pripomnil, da izpada že tako - prenatalno načrtovanje, pa tudi evgenika ... ipd, ampak! to je klon arhitekture življenja. ta medij kreacije ostaja nedostopen (v smislu neoporečen, neomadeževan). da pa se znamo posluževati orodij, ki zelo sličijo na izvorno kodo ... to je dar narave, da si ohrani zdrav srž - z olupki pa se igramo.

arhitektura se je skrčila na interier - in kljub ... je to dovolj, da se skreiramo, zmasiramo ... sicer pa je vse materialno le gradbeništvo. bagri, blato, korenine, ki jih velika železna roka trga ... pa ne gre za dekons - le propad, navaden, prostaški. biotehnologija je potročje, kjer nam lahko uspejo zanimive reči. arhitektura poteka zadaj in prej - da je sploh možen sosled.

jaz pa verjamem v ozirisa :)

lp