BREZA IN POMETAČ
Kot nevesta, se je breza,
v svečano,
belo obleko odela,
pesem znano,
pojejo zeleni listi,
ko v veselem pričakovanju,
v blagi sapici zatrepetajo.
In brezi so družice drobne ptice,
V koncert sozvočni so prelile svoje petje,
Med listjem nežnim, našle so zavetje.
So sloki dami v okras, kot rožam cvetje.
In ženin veter v pišu pridrvi,
Pod njim upogne se nevesta,
Se oklenejo ga nežne veje,
Za nič krog sebe onadva ne vesta.
In vsak nov dan, ljubi jo nevesto,
Jo veter vsako jutro, dan in v mraku boža,
Zasanjano ju gleda osamljena rdeča roža,
Ko odvihra naprej, že veter, in pomete cesto.
Se vedno k lepotici svoji znova vrača,
Krog slokega se debla ji ovije,
Jo ljubil bo, vsak dan dokler še sonce sije,
Do konca dni, v ljubezni svoji, breza, bo častila pometača.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Brainstormer
- 26. 06. 2010 ob 07:29
- Prebrano 641 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 132
- Število ocen: 6
