rodila sva se na krilih maja
vsa v etru naju obeh
preprostost samega tebe
je prižgalo sonce
v mojih očeh
in začela sem verjeti
in začela sem živeti
upanje sem dala tebi ime
vstopil si v moje
zaspane žile
nabral si mi šopek
travniških resnic
in ga prijazno položil
v moje srce
to zate veliko srce
je žarelo v skladovnici srečanj
hladilo opekline življenja
in pisalo nebeško pesem
v nočeh pojočih čričkov
in v svitanju dne
kakšne so zdaj tvoje noči
in katera misel
te v jutro zbudi
moje so prazne
svetloba išče tebe
in tvoje modre oči
spet prihaja pomlad ...
Mhm ...
spet prihaja pomlad ...
Bodi dobro,
KIA
Hvala, KIA. Pomlad, sonce ... Tudi tebi veliko pomladnih užitkov,
spominčica
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: spominčica
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!