Res je, včasih so besede brez pomena in globine, se izgubijo v bizarnem duhu naveličanosti in bi trenutek bil popolnejši v tišini. Premalo se zavedamo tega. Govorjenje je le ena izmed možnosti premikanja ust in nikakor edina...:)

Sper pesem!

Lp, Maja

kljub temu da je res - to ni. izgubi se zavedanje ... premikam v izprerokovano  ;)

besede so nepreklicne, kot motorka v roki. nažalost. na srečo - kakor komu - a vsemu na razpolago - tišina pa v bistvu ne obstaja samostojno - je le okno za ... zvok besede. misel je pred njo, še močnejša  lahko je šum v gozdu tisto čemur rečemo tišina ... seveda jo potrebuješ, a kako se braniti pred vpadanjem sonca, če že imamo okna ... lahko jih zazidamo - potem bo pa trkalo na vrata z zamudo ;) kdo kaj ?... a?

jap - če besedo zadaneš - se zgodi - kako do nukleusa, kje imaš svoj ritem ... kaj storiš med dvemi, kolikokrat padeš dol, ko se srečata. če se ne sprenevedaš se noge ne majejo, obstaneš - gresta na pir; natakar ti prinese račun in na mizi položi 12,40 €, (ker sva spila dve) in se zahvali. medtem ko sva pila je samo teklo not, roko je potrebno prav postavit ;)

tu je zgodba o besedi za dokaz. 

fajn rujevska 

zlahka bi pogrešal zadnji verz 

torej  sem ?

lp

hvala okto - sej res ne vem ... me je motilo ves čas ...

;)

lp

vseeno pa potrebujem zadnji moment - jaz zase rečem da živim sem (ne tja) - tako sem (tu - je neizhodna pozicija - zaenkrat ;) -

biti do konca - biti do sem - jaz; sem - cel - z začetkom

prva vrstica tesa čoln, kam? do kam bo plul - do sem. torej sem in sem :)

pametno bi bilo upoštevati dvojno moč besede - vedno ko uporabljamo besedo sem - smo vzpostavili instant tunel skozi vesolje!

tisti ki misli da le je ... zbledi vsako noč -

čeprav nisem samo tu - do sem; sem!

z besedo do je podobno - z malo esperantizma dobiva odmeve na poti, dela korake ... (morda veliko - ne pa preveč)