
na krožniku posuta strast
pod nebesa naju pelje nagon
odkrivava drug drugega z besedami libida
iz oči si izpraskala ljubezen
brez vesti odložila ključe
previdno stopila naprej
v peskovniku mešanih občutkov
odmaknila roke
padala proti oblakom sle
svilnatih ustnic je bilo polno moje telo
šepetajočih dotikov razbijajoče tišine
vzhajalo je sonce
razum je počasi treznila svetloba
pogum se izgublja v mraku včerajšnje noči
z vso hitrostjo si poiskala oblačila
dotik svoje roke odneseš s sabo
neslišno kot da se ne poznava
izgineš od tod
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Matej_Krusic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!