Počasi odneham
s hitrimi premiki,
umirjam telo
in gladim
preskakujoči utrip.
Oči skoncentriram
na eno točko,
koder so mi misli,
da ne hitijo
po celem listu,
ker vprašanj je veliko,
toliko naj bi bilo
odgovorov.
Da rešim ta rebus
večne križanke,
ki jo rešujem.
Počasi se umirjam,
misli zaustavljam,
odvežem si čevlje
in se naslonim
na perjasto blazino.
Tam stisnem oči.
Zapiram pogled.
Vodim sanje na sprehod.
Kolikokrat že danes.
Dobro jih je večkrat peljati na sprehod, da se imajo kdaj možnost vrniti srečne
lp
Ja li, drži. Če je le sprehod dober.
Lp, hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!