Močvirje

Glasno regljanje žab med drobnimi belimi kronami močvirja

z neba odseva sladkorna pena

tvoje cmokajoče stopinje

mi sledijo kot poljubi

med lokvanje

 

Čolniček na vesla

gladko premazan les

odrineva

 

Kako težka je voda zgodnjega večera

polna življenja

polna drstenja

 

Ugaša dan

v trepetajoči igri senc

s polnimi pljuči diham

 

Cvetovi se mežikajoče zapirajo

le še redki škrjančki bedijo

vrbe legajo k počitku

 

Prespiva

hladno noč na deskah

privita drug k drugemu

kot poslednjič

Morda

se ne zbudiva več

 

Beatrice Reiniger

Klavdija KIA Zbičajnik

Poslano:
18. 03. 2013 ob 01:17

Beatrice,

sem čisto noter padla,
samo konec mi ni všeč,
a saj nikjer ne piše,
da bi moral biti napisan tako,
da bi bilo meni všeč ...

Bodi dobro,
 

KIA

Zastavica

Beatrice Reiniger

Poslano:
18. 03. 2013 ob 15:33

No, meni je pa. Pove, kaj lahko doleti človeka, ki raje spi in se stiska, kot da bi pazil na to, kje pluje njegov čolniček ...

Pozdravček, Beatrice

Zastavica

Klavdija KIA Zbičajnik

Poslano:
18. 03. 2013 ob 17:46

Ampak, vseeno je grozno ...
s polnimi usti blata.
 

Uživaj v dnevu,
 

KIA

Zastavica

Beatrice Reiniger

Poslano:
21. 06. 2014 ob 13:22

Prav imaš, Kia, zdaj berem ponovno in sem ugotovila, da je bilo zapisano zelo komično, kakor da se piscu pesmi ni več ljubilo ukvarjati s parom in ju je raje malo potunkal :-) Včasih rabim čas, da kaj spregledam. :-)

LP

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Beatrice Reiniger
Napisal/a: Beatrice Reiniger

Pesmi

  • 16. 03. 2013 ob 21:50
  • Prebrano 793 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 216.7
  • Število ocen: 5

Zastavica