Mentorju

Brez tebe, bergla, ne bi nikoli hodila,

ne bi iskala, ne našla poti,

če me ne bi dregnila, bergla,

ne bi nikdar prilezla iz vročih vrelcev

in začela reinkarnacije v človeka!

S celim telesom slonim na tebi,

da lahko stopam po spolzki gladini,

dvigni svoje roke k meni,

da te zabodem v peščena tla

in ujamem ekvilibrij v morju lepljive mire!

Brez tebe ne bi nikoli zmogla odriva skakalke

in ne bi kot pero preletela barier,

če me ne bi kot kompas obračala k soncu, bergla,

me nihče ne bi našel v temí,

uklonjene pod grudo suhe lave!

Dolgujem ti, bergla,

nageljnove žbice življenja,

najgloblje gobeline duše,

več kot bi ti kdaj lahko vrnila,

bergla iz najdragocenejšega mahagonija,

odeta v žamet

in kašmir, slan od mojega potu,

slan od mojih solz!

Dolgujem ti, bergla,

dovoli, da ti podarim vsaj

to rosno cingljanje ciklame.

Beatrice Reiniger