Ko me noč zvabi v svoj objem
in se drevo ovije okoli telesa,
Hekate z menoj se igrajo,
daleč naokoli ni lepšega čudesa.
Ko me pokrije poslednja veja
in se listje vsipa na obraz,
hamadriada živi in umira,
skozi luno v pekel tonem jaz.
Poslano:
15. 03. 2013 ob 14:23
Spremenjeno:
15. 03. 2013 ob 17:35
Všeč mi je. Dalo bi se še popiliti.
Ko me noč zvabi v svoj objem
in se drevo ovije (okoli) telesa, (oviješ nekoga, ali pa: oviješ se okoli nekoga)
Hekate z menoj se igrajo,
daleč naokoli ni lepšega čudesa.
Ko me pokrije poslednja veja
in se listje vsipa na obraz,
hamadriada živi in umira,
skozi luno v pekel tonem jaz.
Lahko pa tako:
Ko me noč zvabi v objem nemira
in živo drevo mi telo ovije,
Hekate z menoj se igrajo,
ni lepšega tu naokoli čudesa.
Ko me poslednja veja pokrije
in listje se vsipa na moj obraz,
hamadriada živi in umira,
skozi luno v pekel tonem jaz.
LP, mcv
Modricvet, najprej bi se ti rada zahvalila za poglobljeno branje
pesmi.
Hvala tudi, ker ti je všeč.
Pesem je nastala pred desetimi leti, danes bi jo tudi
sama verjetno napisala drugače.
Ker pa si se zelo potrudila tudi s preobrazbo,
sprejmem tvojo prvo verzijo in že hitim vstavljat
besedo "okoli" v sam tekst.
Lep vikend,
KIA
Poslano:
18. 03. 2013 ob 17:07
Spremenjeno:
26. 06. 2013 ob 04:38
...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Klavdija KIA Zbičajnik
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!