Potujem, kakor ptica, k jugu.

Mrzla zima, drhti mi srce,

ljubezen greje morda ljudi,

mene hladi.

Na peronu stojim, vlak se pelje,

pomahala bi nekomu v pozdrav,

ko bi le pogrešal me nekdo…

Skozi temo, senco, sonce,

doline in planine hitim,

proti postaji, kjer obzorje drugače žari.

Morda me pričaka nekdo,

morda me pozdravi kdo…

Pomaham vlaku, ki pelje me,

hvala, še pridi kdaj pome…

Do takrat bom čakala te…sama.

Barby