Pesem.si - poetesa - Samo en dan - Morana je mrtva. Njen sen večen. Ob prvi spomladanski polni luni

Samo en dan
Komentarji (4)

Samo en dan

Morana je mrtva.
Njen sen večen.
Ob prvi spomladanski
polni luni bleda bitja
z dolgimi lasmi
pojejo življenju.
Kurent se posti.
Shujšan se oklepa
divjih sanj razuzdanosti.
Dolgi jeziki vlečejo za sabo
uroke in žalitve.
Vlečejo za sabo naju
in kožuhe ustreljenih medvedov.
Prepletena sva
z usodo ženske,
čigar dih je hladen.
Rodila naju je
z znamenjem
v barvi pepela.
Rodila naju je
in naju zavila
v prtič,
s katerim pokrivajo
mrtve obraze
brez duš.
Smejva se
v tem dnevu,
lepi brat,
in glejva v nebo.
Krohot se bo prelil
sam vase in v jato
puhastih oblakov.