7. EPEL
Usahle bilke postajajo nevidne,
novo rastje sili k soncu.
Oveneli ljudje tonejo v pozabo,
čas je za posebna sita.
Čiste barve so povšeči duši,
motne v podzemlju so ujete.
V popolni temi vidljivost je najlepša.
V popolni megli zatohlost k tlom tišči.
Jemalci pred zidovi so onemeli.
Samo iskrenim odprte so vse poti.
Narava sprejme med livade,
človek sprejme med najbližje,
samo tisto kar v srcu zaživi.
...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Klavdija KIA Zbičajnik
- 14. 03. 2013 ob 06:42
- Prebrano 734 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 119.81