Žameten dan
Žameten dan
mi drsi pod prsti
naravno in nežno in komaj opazno.
Gost zrak in
gosta množica
se upogibata pred mano
kot dlačice na temno zeleni tkanini,
po kateri vlečem s prstom.
Pomlad se obeša na redke sončne žarke
in polni prostor
in ljudi
in živali
z nemirnim razburjenjem
in pričakovanjem nečesa novega,
kar nastopi vedno med obema zimama.
Vsa bitja vedo,
da se bo nekaj zgodilo,
zato obračajo svoje upajoče oči, napolnjene z neizrečenimi željami,
nekam navzgor, proti obljubi modrine in rumenine.
Nekaj se bo zgodilo.
Ko je sonce,
se vedno nekaj zgodi.
Momo,
ko je sonce
in
tudi ko je dež
se vedno nekaj zgodi ...
Lepa, upanja polna!
Imej čudovit dan,
KIA 
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: MOMO
- 13. 03. 2013 ob 15:58
- Prebrano 882 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 298.41