Obliž za misel
Poetu:
Kam se čustva izgubijo,
ko prihodnost se utopi
in ko vesla zalebdijo
v peska čas dokončnosti?
Saj se ne utopi dokončno,
saj osama to še ni.
Neko večno sončno misel
naj izrežem. Valovi.
Vedno v meni bo ostala
in z njo čustvo, to ne spi.
V mehkem tkanju bi obstala,
Minevanje več ne boli.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- 21. 09. 2008 ob 17:10
- Prebrano 839 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 317
- Število ocen: 13
