BREZNO

Vsako noč, ki se že drsti v jutro -
a jutra še ni, ker je tu vedno zima -
pridejo veliki črni medvedi
in ležejo name.
Utonem pod gosto, razžarjeno sapo.
Vpijajo se pod mojo kožo.
Njihova dlaka je ostra kot resa.
Potem začnejo rjoveti
in se zažirati v moje srčne prekate
in potem popijejo moje krvave srage -
in potem včasih grejo.
Dostikrat pa tudi ne.

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Komentiranje je zaprto!

Aleksandra Kocmut - Kerstin
Napisal/a: Aleksandra Kocmut - Kerstin

Pesmi

  • 06. 09. 2007 ob 22:23
  • Prebrano 1140 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 492
  • Število ocen: 18

Zastavica