Če me kliče on,
mu recite,
da sem nedosegljiva.
Naj moja biti sama
popije zajtrk,
naj se utopi
v pristanu solza,
naj zadiši po strtosti,
naj se iluzija o nama
povzpne na kuhinjske lestence.
Nočem njegovega glasu,
nočem skorje
njegovega pretrdega kruha
in plesnivih kosmičev
s kakavom čez rok.
Recite mu.
Pravi razum.
Waw! Tako naravna, tako prepprosta a vseeno tako udarna!
Super!
Lp, Maja
me veseli, da ti je všeč;)
lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: lizika
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!