včasih
moje oči
potepuško postopajo
po noči.
Včasih obvisijo
na obledeli mesečevi halji,
ki uspava predmestje,
včasih jih zmoti
zvezdni banket,
ki se nemo doji
na pomokrelem asvaltu,
včasih se naslonijo
na ramena črnine,
včasih diskretno objamejo
prhut angelskih kril
iz pohlevnih nebes,
včasih bolščijo
v temni pulz
vse do praznine,
včasih jih obsede
daljna podoba
tvojega ebenovinastega akta.
Tedaj si zaželim,
da bi jutro razpelo
svoja biserovinasta jadra,
da bi se lahko
zatekla k soncu
po tolažbo,
da bi kot srečen otrok
zadhala svetli ozon.
Tudi tvoj izbor besed je dober Lizika :)
Pesem mi je všeč :)
Lp, Lea
Poslano:
11. 03. 2013 ob 22:56
Spremenjeno:
11. 03. 2013 ob 22:57
me veseli, se trudim izogibanja klišejstva hvala
lp
opažam, da ti gre vedno bolje :) res je viden napredek :)
hvala, se trudim, besede je treba pač negovati sicer hitro vse propade;)
lp
seveda treba je pisati in brati
če le nekaj dni ne pišem, že mi gre slabše
včasih ne objavim, to je takrat, ko nisem zadovoljna sama s sabo :)
Lp, Lea
Enako. Če le lahko si vzamem čas za dušno hrano, ampak ravno to je problem, pri vseh obveznostih ga je malo.
lp
sama imam občutek, da ga je vedno manj :)
ja, ampak vse se da, če se hoče ...
tudi na to prisegam :)
sicer pa gledam zelo pozitivno na svet :) kljub času, ki ni ravno rožnat :(
ko pišem pozabim na vse skrbi :)
Poslano:
11. 03. 2013 ob 23:32
Spremenjeno:
12. 03. 2013 ob 09:48
tudi jaz se trudim gledati pozitivno na stvari, čeprav je velikokrat težko. Med pisanjem pa izražam predvsem svoja čustva, nekako se moram znesti nad njimi. ;)
zelo ... pesem !
škratek? zve z dni banket
ups;) popravljeno, hvala,
lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: lizika
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!