Tisoč mušic
v življenju enega pajka.
Tisoč parazitov
v življenju enega človeka.
Pajek se skriva
za mrežo in čaka.
Parazit pa se
hitro razmnožuje.
Nobene razlike.
Vse je ljubezen,
le plen je drugačen.
A včasih pride do pomote.
Pajek misli,
da plen dobro pozna.
Parazit pa,
da je sam sebi namen.
Ljubezen pa ubere
svojo pot.
Tisoč mušic,
le ena ljubezen.
Prava.
Pokončna.
Dostojanstvena.
Moški sanj.
Umira.
Molče.
Tiho.
Dostojanstveno.
Moški mojih sanj.
Ni pajek,
nikoli ni bil parazit.
Samo ljubi.
Tiho.
Molče.
V svoji bolečini.
V moji ljubezni.
Vsak dan ga je manj,
mesa in kosti,
a v meni raste.
Rožice sadi.
Na daljavo me boža,
v sanjah se smeji.
Tiho me spremlja,
v meni živi.
Kako je lep,
zadnji koraki.
Kako plemenit,
preveč pameten
in premalo parazit.
Ne odhaja za vedno.
Zato ni slovesa.
Ne bo sedmine
in ne kupov gnilega cvetja.
Ne bodo ga jedli črvi,
ne zobale ptice.
On gre v morje.
In poleti bo val
na mojem obrazu.
Šumel bo in se penil
na čereh najinega otoka.
Jaz bom tja plavala,
on bo že tam.
Jaz bom tam jokala,
on se mi bo smejal.
In gnezdo galebov,
bo postelja sanj.
Kako se veselim,
da trpljenje mine
in njegov glas
izgubi ton bolečine.
Še malo,
en dan,
mogoče dva,
ljubezen moja...
potem bo le morje
in tisoče spominov.
Vse si mi dal,
jaz samo plavam.

Klavdija KIA Zbičajnik