Odhajaš
Jutro vzklije
tvoje korake,
potem do večera
počasi usiha
tvoja prisotnost.
Svoj nasmeh
odnašaš daleč od mene,
krhlji pohojenega hotenja
se razdrobijo čez teden ...
Ko bi ena sama sekunda
razgalila svoja nedra
in naju potegnila
s kalupa,
da ne bi
hodila vsaksebi.
Ja, včasih je dovolj le sekunda. Lepa, otožna izpoved.
lp, ajda
hvala. Poezija je zame pač najprimernejši svet za take stvari. Kar se sekunde tiče je res lahko dovolj samo ena, včasih pa je samo ena dovolj tudi, da se vse poruši ...
lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: lizika
- 10. 03. 2013 ob 20:20
- Prebrano 638 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 239.76
- Število ocen: 8