Kad je Martin otkrio onaj gen što strahove prenosi
sa paradjeda na praunuka preskačući očeve
kao nisko zabodeno kolje u zemlju oko kojeg se
noge sapliću, ne samo da mu je bilo jasnije
zašto je unaprijed toliko strepio od rezultata
već se i obradovao svojim strahovima kao da je
otkrio smisao čuđenja. Kao Ishak, pomislio je,
kad je izvadio iglu iz svoga oka. Sve je bilo isto,
svijet se ni za dlaku umišljenog ponosa nije promijenio,
a on je ipak progled`o.
Poslano:
09. 03. 2013 ob 09:29
Spremenjeno:
09. 03. 2013 ob 17:39
to, podsjetila me je na taj biser . ali inače - vrhunska reč, koja uz poeziju raste do- i u- čoveka - čoveku ... nada. svako može, da se k.rči i grize ... - al poezija bi htjela više (molim ... tako mi je rekla - jasno sam video njene reči) - baš nešto takvo, što se tu događa. Super (avto)biografija (čovečanstva).
V vsakem življenju se zgodi trenutek, v katerem ... Sve je bilo isto, svijet se ni za dlaku umišljenog ponosa nije promijenio, a on je ipak progled`o.
Pesem je duhovita in humorna z bistroumno dikcijo, vsak se najde v njej in morda celo spregleda, čeprav bo Avtobiografska ostala enaka ;) Čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Edin
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!