Dve duši.
V prazni sobi molče sedita,
vsaka v svojo smer zreta
in se mrko držita.
Ena hoče v leva,
a druga v desno,
nikakor skupaj ne greta.
Moja vidi belo,
a tvoja črno,
najini duši nikoli ne bosta eno.
In vedi, ko bom umiral,
mislil bom na ljubezen,
katere nikoli nisem bil deležen.
vsaka v svojo smer zreta
in se mrko držita.
Ena hoče v leva,
a druga v desno,
nikakor skupaj ne greta.
Moja vidi belo,
a tvoja črno,
najini duši nikoli ne bosta eno.
In vedi, ko bom umiral,
mislil bom na ljubezen,
katere nikoli nisem bil deležen.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: jaz
- 20. 09. 2008 ob 21:07
- Prebrano 796 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 215
