.MOJ DIDA.
V mislih skozi spomine mi hodi,
točno ve, kam gre in ne blodi,
ta možakar utrjen,
možakar v hribe in doline zagledan,
v deželo, s katero bil je povezan.
Ljubil je zemljo, po kateri je stopal,
v svojem srcu zaklade je kopal.
Rad jo držal je v dlaneh,
takrat odsev najlepše zemlje bil v njegovih je očeh.
Bil je hraber, pripravljen na vse,
da bi živelo bolje se.
In niti najbolj divja mu nevihta
ni ukradla nasmeha s ksihta.
In srečna sem, ker vem,
da njegova pogummna kri
po meni teče.
In kakor iz njegovega,
iz mojega se srca ljubezen do domovine cedi.
točno ve, kam gre in ne blodi,
ta možakar utrjen,
možakar v hribe in doline zagledan,
v deželo, s katero bil je povezan.
Ljubil je zemljo, po kateri je stopal,
v svojem srcu zaklade je kopal.
Rad jo držal je v dlaneh,
takrat odsev najlepše zemlje bil v njegovih je očeh.
Bil je hraber, pripravljen na vse,
da bi živelo bolje se.
In niti najbolj divja mu nevihta
ni ukradla nasmeha s ksihta.
In srečna sem, ker vem,
da njegova pogummna kri
po meni teče.
In kakor iz njegovega,
iz mojega se srca ljubezen do domovine cedi.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: jaz
- 20. 09. 2008 ob 20:56
- Prebrano 816 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 205
- Število ocen: 7
