Vsak na svojem koncu
gledava v noč,
v temo ki budi zaspani mesec,
da naju v sanjah vodi skupaj
skozi noč v bledo jutro.
Poljubljava daljave,
ki naju ločijo do dotika,
ki kličejo spomin.
V mislih poljubljam
dlani, ki me objemajo,
stisnem te še bližje,
da čutim tvoj objem.
In noč tiho govori,
tiho kliče
tvoje ime.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!