Lasje mehki kot žamet,
da v celoti zmeša pamet,
oči vedrijo diamantno,
ko pogleda nonšalantno..
ustnice nežnejše od svile,
magično so raztopile,
a obenem nemo zadušile,
se v globino zaredile..
humorne kretnje in glas,
vse za dobljen stas,
distanca in nezaupljivost,
obenem pa otroška igrivost...
mehko srce, pred njim je zid,
dostop olajša le opit,
strah z optimizmom prekrit,
s čustvi polno je zalit...
rane nisov zaceljene v celoti,
še skeleči delčki, to kar moti,
preteklost nikoli pozabljena ni,
še vedno se na krhki nitki drži..
biti ljubljen si zelo želi,
a z iskanjem tega ne dobi,
mogoče ne vidi priložnosti,
ki kar sama nanj preži..
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: elena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!