Samo ti!

Čutim kako se mi mehčajo kosti,

čutim kako močno mi telo drhti,

samo takrat ko pomislim na tvoje sijoče oči,

takrat vem, da si te moje srce želi.

A rada bi odvrila to bolečino,

ki reže globoko v dušo, srce in telo,

hočem le vrnjeno toplino,

a ti ne čutiš tako.

Ko z mano si ostanem brez besed,

zmedeno nevem niti kje začet,

ko že začnem, neumnosti govorim,

niti nevem zakaj si te tako želim..

Rada bi le pozabila nate,

te zaklenila v majhno skrinjico,

čeprav bi vse naredila zate,

s tabo živela pravljično..

Nočem upati zaman,

ker vem da te nikoli nebom dobila,

a na žalost je še vedno tam,

podzavest, ki upanja, da se bom s tabo veselila,

nekako ne ubija,

zame si čista evforija,

a obenem tudi ironija..

 

 

elena

Peter Rezman Perorez

Poslano:
07. 03. 2013 ob 08:36
Spremenjeno:
08. 03. 2013 ob 01:14

Zrimana evforija ironično ubija.

Pa še dosledna ni.

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

elena
Napisal/a: elena

Pesmi

  • 06. 03. 2013 ob 22:44
  • Prebrano 306 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 88.3
  • Število ocen: 3

Zastavica