Slišim jo, kako trga ostanke  mojega bistva,
kako posega v moj jaz.
Kdo pravzaprav si?
Zakaj zadajaš mi to bolečino?

Dovoli mi oditi in začeti.
Začeti kar še ni bilo začeto in končati,
končati kar je zdavnaj že bilo končano.

Črna Dalija ti šepeta: "moraš ji dovoliti..."
a ti,
ti ne slišiš njenega šepeta.
Napita od strahu me suvaš nazaj.
tja v svet...

Kateri?
Mar ne veš, da izgubljeno stopam?
Iščem sebe v sebi.
Bojujem sama se s seboj in upam.
Upam, da nekoč bom odšla.

Da bom stopila tja,
kjer ne cveti cvetica lepša od moje biti.