Iz same zlobe sem si ravnala lase. Taka
Šla sem k tebi. Da bi videla tudi,
Kako sem lahko ravna in nepotrebna. Za najin svet
Sem prevečkrat prepotrebna, da obstoji. Kodri
Mi utesnijo možgane. Ker rasejo
Tudi navznoter. Prav tja v kosmato
Srce in razum. Ne vem, kaj je bolj preraščeno,
Prej spojeno. Kepe dlake so zataknjene
V žilah in med zobmi. Ne gredo
Na zrak, dokler ne gredo
Skozi tebe.
Se pridružujem Gašperju :)
dobra :)
Lp, Lea
Poslano:
06. 03. 2013 ob 22:20
Spremenjeno:
06. 03. 2013 ob 22:24
Hvala! :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Evelyn
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!