menda so izhlapele

poveš

s svojimi besedami

  • kako so pljuča zajela vroči zrak

 

  • kako je na črnem snegu

zakrakal beli vran

ptica je bila odeta v kožo

ki je dišala po cedrovini

 

zarinil si prste svojih rok

da so pognali vanjo kot korenine

skozi sneg in ledeno skorjo zemlje

 

pil si grenko prst

spomini so se razbohotili

kot krošnja starega hrasta

vsak list je bil popisan

 

na zemljevidu svojega življenja

si sledil strugam tihih vod

s prsti si risal po gladini

prečudovite risbe so se razblinile

kot vročinski privid

še predno jih je ujel pogled

 

menda so izhlapele

 

brezno

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
06. 03. 2013 ob 22:37

pesem je prestavljanje bralcev v nespoznane svetove, ki jih odkrivamo šele ko nas tok zgodbe posrka vase. Med branjem dobimo oprimek in pesem si nas prisvoji  Zame čista Apokalipsa. Pravzaprav že obdobje po njej ... in tisti mir na koncu, stanje, ko ničesar več ni, nobenih zgodb ...

 

povedano teko tekoče in mehko, v bistvu pa kot epitaf.

 

dodana vrednost pesemi, njen presežek je v neoprijemljivosti pesniškega subjekta,  v temačno nostalgični "zadušnici" izginulemu.

 

LP, Lidija

 

 

 

Zastavica

ajda

Poslano:
06. 03. 2013 ob 22:46
Spremenjeno:
07. 03. 2013 ob 11:41

Zanimivo, kako pesem dopusti poigravanje z vrsticami in sestavljanje zgodb. In nove in nove zgodbe se odstirajo očem. Že prve besede v vsaki vrstici so zase zgodba in tako dalje in tako naprej, ja, to je tudi tisto, kar daje še več, napisanemu. Poklon!

lp, ajda

 

 

 

 

Zastavica

Timy

Poslano:
07. 03. 2013 ob 11:19

yes

Zastavica

kjk

kjk

Poslano:
07. 03. 2013 ob 11:42

jako mi se dopada!

Zastavica

brezno

Poslano:
09. 03. 2013 ob 00:32

Ojoj, hvala za vse besedne in nebesedne odzive.

lpb.

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

brezno
Napisal/a: brezno

Pesmi

  • 05. 03. 2013 ob 19:42
  • Prebrano 1029 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 525.66
  • Število ocen: 16

Zastavica