prebiraš prebrane pesmi
vsak po svoje opisuje ljubezen
toliko bolečine prelite na papir
nič več te ne utruja
milijone spominov polepšanih v nebesa

besede kradeš od vsepovseod
samoto podoživljaš
vse tvoje pesmi enake
vedno opevaš njo

premišljuješ stvari
pišeš spomine
gledaš daleč nazaj
barvaš črnobele trenutke
se dotikaš lepot
poslušaš življenje
hodiš v prazno
objemaš neznano
poljubljaš brez čustev
ljubiš iz nagona
vedno pišeš isto samoto
nikoli ne dokončaš svojih misli

lahko napišeš kaj novega

Matej_Krusic