Okamenela
Trave obstanejo,
vijuganje konča
umirjeno sonce,
ki mirno greje
hladno kožo
ohlajeno z zimo
in premraženo od vetra.
Grejem se izpod neba
kot martinček
nepremično,
negibno,
kot da nisem živa,
kot okamenela.
IŽ-lev
Poslano:
04. 03. 2013 ob 07:23
Poslano:
05. 03. 2013 ob 03:26
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Pesmi
- 04. 03. 2013 ob 05:19
- Prebrano 613 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 271.9
