hočem jo!
razbila sem vse kozarce
nihče ne sme piti iz njih
ali peti pesmi z njihovega roba
porinila sem mize
s cvetličnimi prti
daleč naprej
do zadnjega krožnika
da so zatrepetali slinčki
s katerimi so tete brisale
paniko okoli ust
meso se je pod mojim pogledom
sleklo in razgalilo
mehke kosti
ukazala sem vratom
naj ostanejo zaprta
in molče so pogoltnila
kljuke tistega prostora
natakarjem so zrasla kolesa
iz službenih čevljev
v želji priti čimprej
do mene
a jaz hočem le
besedo
Konec je zelo posrečen :) Fajnž!
Like it! :)
pesem s klicajem!
Prašeg, majamiloševič, ruj in lizika - hvala za spodbuden komentar!
Lp,
deborah.
Kar dolgo pot si si zastavila do hočem jo:). Nič udarila bližnjic. Tudi tako se pride do cilje, čeprav so bližnjice še kako vabljive:).
lp, ajda
nč ne razumem, ampak je presnet fajn napisana.
Ajda, saj veš, bližnjice niso vedno najboljša izbira!
Čo, enkraten komentar!
Lp,
deborah.
me veseli, hvala , čeprov jaz poezije najbrž splohn ne razuimem.
ravno zato pa rad včasih kaj preberem. :)
lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
- 03. 03. 2013 ob 16:33
- Prebrano 1180 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 509.38