V novo sobo ne morem

Vračam se v muzej,

kjer živijo tvoja usta

v obliki srca,

z atriji in ventrikli,

sobanami ljubezni,

vračam se h kipu,

nekdo je tisoč let pred tabo

predvidel tvoj obstoj,

izklesana belina,

skoraj se je lahko dotaknem,

stojim in gledam,

spomini plešejo kólo,

zajamejo telo,

pomežiknem:

v kamnita usta se vrača kri,

njihov skrit vsevedni nasmeh ...

Potopila bi se,

pa me zmotijo koraki

obiskovalcev, turistov,

mimo hodijo,

oplazijo te z očmi brez pogleda,

s svojo mašinerijo odmaširajo

dalje, v novo sobo,

kamor iz neznanega razloga

ne morem.

Beatrice Reiniger

prašeg

Poslano:
03. 03. 2013 ob 16:30
Spremenjeno:
03. 03. 2013 ob 21:11

Zelo dobra. Moj muzej je še hujši, ker tudi če vstopim v novo sobo, mi sledi in kmalu se spet znajdem v njem ;)

Zastavica

Beatrice Reiniger

Poslano:
03. 03. 2013 ob 21:11
Spremenjeno:
03. 03. 2013 ob 21:18

Prašeg, včasih se splača vztrajati. Čas dela svoje.

Sicer sem pa vesela tvojega komentarja, ker cenim tvoje delo zaradi jedrnatosti, ki je večina nas ostalih tukaj nima ali pa jo šele pridobiva. Svoje ideje zasipamo s plazom besed, ker je izredno težko ustvariti predstavo v bralcu - z zgolj parimi verzi.

Kakor koli ... Pozdravček, Beatrice

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
03. 03. 2013 ob 21:18
Spremenjeno:
06. 03. 2013 ob 00:23

Izzveni brezčasno, ta ujetost v materijo, ki jo po nepreglednih časovnih razdaljah lahko obudi ljubezen, ki je običajno slepa za vse druge sobe, po katerih se sprehajajo obiskovalci, mimohodci. In malce tudi mistično:

Nekdo je tisoč let pred tabo

predvidel tvoj obstoj.

Všeč mi je to poigravanje z materijo / časom / prostorom in način, kako si to ubesedila. Čestitke,

Ana

Zastavica

Lea199

Poslano:
03. 03. 2013 ob 21:37

Všečna, moje čestitke :)

Lp, Lea

Zastavica

lizika

Poslano:
03. 03. 2013 ob 22:56

se najdem v njej ... lepa ... lpwink

Zastavica

Beatrice Reiniger

Poslano:
04. 03. 2013 ob 06:56

Urednica, zahvaljujem se za odziv in črtico,

tudi vama Lea in Lizika za komentarje.

Lep pozdrav, Beatrice

Zastavica

ajda

Poslano:
04. 03. 2013 ob 12:54

Morda je pa bolje ostati v sobi, ki je lahko večpomenska in se ne spogledovati z nečim, kar si vabi, a z vstopom vanjo, na kakršen koli način, bi morda na čevljih prinesli oz. zanesli nekaj prahu, morda patine. Ja, obstaja tudi skušnjava, vendar je tisti če, kaj pa če je v tem novem že vse sivo? No, malo po moje:).

lp, ajda

 

Zastavica

Lucija Lotus Mlinarič

Poslano:
04. 03. 2013 ob 19:05
Spremenjeno:
05. 03. 2013 ob 20:41

Moja pesem odgovarja tvoji nekako tako:

v novo sobo ne morem,

v staro ne smem.

v obeh je preveč postanega,

skozi obe hodijo ljudje,

ne da bi sploh gledali,

ne da bi sploh videli.

ljudje hodijo

počasi, hitro, brezskrbno, zamišljeno,

zaljubljeno, sanjavo, jezno,

šepavo, poskočno

in še kako.

vsi hodijo mimo,

jaz pa bi rada stopila v.

morda zato ne morem,

morda zato ne smem.

če stopim, obstanem?

mi zdrsne?

če stopim, grem?

grem mimo?

smem.

 

:)

Zastavica

Beatrice Reiniger

Poslano:
05. 03. 2013 ob 20:41

Ajda, zanimiv komentar, morda pa malo prahu (patine) tako ali tako vedno ostane?

Urednica,

dobro povedano:

/ vsi hodijo mimo,

jaz pa bi rada stopila v./

iz tega sklepam (in tudi pravijo tako), da moramo kdaj početi tudi stvari, ki jih nimamo radi. Joooj.

Pozdravček obema, Beatrice

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Beatrice Reiniger
Napisal/a: Beatrice Reiniger

Pesmi

  • 03. 03. 2013 ob 08:17
  • Prebrano 1189 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 678.33
  • Število ocen: 19

Zastavica