Stopiva na bel oblak,
poglej navzgor,
tisti veliki, najlepši,
ki zgleda kot da ima svoj planet,
kjer še nikogar ni bilo,
tja gor pojdiva.
Ti me boš držal za roke,
da ne omahnem na zemljo,
prav na lahko bova hodila
in najin bo ta novi planet.
Pridi, popelji me v belino.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!