Bežiš pred lastno senco
in skrivaš svoj obraz,
da ne bi opazil tvojega
neiskrenega in nezvestega,
a ranjenega srca.
Odbijaš moje poljube,
a vzameš vsako moje darilo
in še vedno v srcu svojem
ne najdeš mesto zame,
a vendar.
Ostajaš v mojem objemu
in zbežati mi več ne moreš,
ker iskreno te ljubim samo
danes in nocoj,
ko za vedno moja boš ostala,
ostala v mojem objemu.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Pomladni cvet
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!