SVA
Nimava kam za zbežat,
nimava pobega,
tukaj sva, oba,
kot na mirnem
bojnem polju
premikava figure,
pritiskava na uro
in odganjava čas.
Ni pobega,
nikamor,
ostaneva
kot del svetlobe,
ki s seboj vleče
svojo senco,
da se zaveva,
da SVA.
Oba.
Lahko človek sploh zbeži pred sabo? S tem vprašanjem se ukvarja pesem, ki je zapisana zgoščeno in premišljeno. Na neposreden način lirski subjekt zapiše svojo stisko bivanja, morda niti ne stisko, morda samo vprašaj eksistence. Odlična pesem, ki bralca pošilja v razmišljanja. Vedno znova. Čestitam,
Lucija
Pozdravljena Lucija,
VEM, da ni mogoče nikamor zbežat, tukaj smo, ni mogoče ubežat obstanku.
Lepo si to napisala. Hvala Ti Lucija.
Želim ti lepi dan, hope
.jpg "WALTER Amigo")
... Oh - Velikokrat Slišim Besedo: "Bežanje" ... Ljudje "Božji" - Saj Ni Treba Non - Stop "Bežati" ... Lahko Se (Tudi) GRE ... ODIDE ... Seveda Pa - Za To Moraš Imeti "Korajžo"In Razčiščene "Pojme" v Sebi ...
Drugače Pa - Odlična In Resnična ... Za Bilo Katerega Posameznika ... 
Čestitke za pesem, ki si zasluži biti podčrtanka.
Koliko resnice s tubivanja ljudi v dvoje.
Pesem, ki že po prvem branju "udari" v možgane.
Čestitke in pozdrav,
Ivana
Pozdravljena Ivana,
ni druge variante kot da po zmožnostih čim bolje preživimo ta svet
v katerem smo se rodili, to nam edino preostane. Lahko naredimo
določene premike, a zbežati ne moremo, ne ubežati lastnemu obstanku.
In HVALA TI ZA TVOJE OPOGUMLJENE BESEDE.
Želim ti lepi dan in baje snega več ne bo,
pozdrav, hope
Lepa.
Mogoče:
"Nimava kam za zbežat" >> Nimava kam zbežati
LP, mcv
Prepričljivo v SVA. Še kako te razumem v tem, ker tudi mene v večnost spremlja in diha SVA, ujeta v dveh dušah in telesih.
lp, ajda
Iskrene čestitke za Podčrtanko
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 27. 02. 2013 ob 02:13
- Prebrano 1116 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 460.2