pitaš me tamo
stanujem li još uvijek
uz pogledom oblikovane
lončanice svjetla
koje poprimiše davno
oblik zemaljskih očiju
razočarat ću te
obnevidjela više
ne zalijevam cvijeće
otkada je nebo
oprašilo korov
na obje srcem
ugašene hemisfere
urednica
Poslano:
26. 02. 2013 ob 22:09
Spremenjeno:
27. 02. 2013 ob 09:22
Domišljena in večpomenska pesem, ki razkriva otopelost, pred katero je moralo biti ogromno bližine in ljubezni. Izbira besed pripomore k izjemni atmosferi pesmi. Čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Danja Đokić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!