Šelestenje
Z
obrazom
prislonjena na
rjavo platnico čakam,
da bo s stare veje odpadel
zadnji list jeseni in se zazibal
v praznino večnosti, ki bo šelestela
kakor tistega oktobrskega dne, ko sva
skupaj odtrgala poslednji list starega
javorja in ga skupaj držala v dlaneh
kot da bi bilo prvič. Spravila
sem ga v najlepšo
knjigo in nekaj
pod njim
zapi-
sa-
la:
… za vedno.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Anthos
- 26. 02. 2013 ob 00:37
- Prebrano 775 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 344.97
- Število ocen: 10
