POŽIRALKA HREPENENJA
Ustavi me
v moji brezglavi
pripravljenost
zategni vajeti
na hrbtih mojih
pobesnelih konjev ...
Ne bodi tako nežen
z mano,
ne zaslužim si.
Povej, kar moram slišati,
reši se.
Daješ požiralki
hrepenenja,
ki potem
ostaja žejna,
hoče še
in s tem oba
potiska preko roba
ubesedene škarpe brez dna
In padava.
Povej mi tisto na glas,
ampak ne pusti mi,
da grem.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- 17. 09. 2008 ob 08:33
- Prebrano 822 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 306
- Število ocen: 14
