Insert iz legende o neki ljubezni

ZA NUŠKO :)

Čez bel obraz se njen sled slana vleče,
brez teže so ostale brazgotine ran.
Na vse občutke noč že senco meče,
drhteče misli pa umirajo zaman ...

V vijolično nebo bo danes smela
leteti ujetnica poteptanih kril.
Nobena temna misel več ne bo odvzela
ji duše, zvezan molk srca ne bo drobil.

Ta ptica ni nikoli poletela,
ker za rešetke stinjena tesno
je neko hrepenečo pesem pela,
nihče ni slišal, ker hotela je tako.

Zdaj pa, ko večna noč že nanjo pada
postaja lahka v prejokano telo,
lahko pove, imela sem te rada ...
daj, sprejmi Ptico, da ti pela bo.

Lidija Brezavšček - kočijaž

Komentiranje je zaprto!

Lidija Brezavšček - kočijaž
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)

Pesmi

  • 17. 09. 2008 ob 09:27
  • Prebrano 1144 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 324
  • Število ocen: 11

Zastavica