Kot stonoga
se vlečeš med podrastjem,
čez zlizane skale,
pod suhim listjem
do vznožja.
Nisi moj prijatelj,
a me objemaš.
Ne branim se,
ko se vsesavaš,
me stiskaš,
zatikaš vitice med rebra,
se zajedaš v vrat.
Zastiraš pogled,
mašiš sapnice,
pečatiš evolucijo
dokler objeta
ne zgrmiva v prepad.
Poslano:
24. 02. 2013 ob 19:15
Spremenjeno:
24. 02. 2013 ob 21:57
Vesela, hvala!
Čaw,
Ivana
Poslano:
24. 02. 2013 ob 21:58
Spremenjeno:
25. 02. 2013 ob 00:44
... Uh - Ta PRAVA Spoštovana Draga IVANA ... In "Prepad" - Je "Najslaši" ...
Poslano:
25. 02. 2013 ob 00:09
Spremenjeno:
25. 02. 2013 ob 00:44
Super!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: gantarivana
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!