Haibun
Krvavordečo zarjo zagrne zavesa črnih oblakov in v svojo senco skrije izpraznjene steklenice. Grozeče grmenje se od pustih sten revne soseske odbija v neskončnost.
Po žlebovih lic
polzijo slane kaplje
tihe nemoči.
nor zapis ;), manj besed za večji odmev - ne vem če bi šlo.
kljub temu da gre kot za neke vrste "didaskalije" prostor, kraj dogajanja, koliko časa, čas dneva ... vse te podrobnosti so a nekako ne nosijo ločeno nujnosti ambienta v katerega se vpnejo vse solze . edinstven preplet - ne gre za ponazoritev , gre za odmevni površini - ena je drugi in oboje je skupaj eno - tako da ne moreš raztrgati
Kako lepo si to zapisal :)
Hvala :)
Strinjam se s pozitivnimi komentarji, menim pa, da podnaslov v oklepaju več odvzame kot doda kvaliteti zapisa!
Kratko prozno besedilo nam pričara zgodbo, ki ni prijetna, haiku pa na koncu kot ilustracija prida piko na i.
Lp, Lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: prašeg
- 23. 02. 2013 ob 17:34
- Prebrano 1348 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 689.04